Ocenjevanje kadrov

Z analizo delovnega mesta določimo ključne zahteve, s katerimi se bo moral zaposleni soočiti na konkretnem delovnem mestu.

Pridobimo ključne podatke o delu: kaj je namen dela, kakšne so delovne naloge in procesi, kakšna znanja in sposobnosti so zahtevana, kako se delo vključuje v celoten sistem ter kakšen naj bo posameznik v določenih psiholoških karakteristikah, da bo čim bolj učinkovito opravljal svoje delo.

Na podlagi pridobljenih rezultatov nato izdelamo profil delovnega mesta, ki je osnova za strukturiranje učinkovitega postopka selekcije. Profil kaže katere lastnosti, sposobnosti, vedenja in motivacija so potrebni na tem delovnem mestu.

Čemu služi analiza delovnega mesta?

• Sestavi natančnega in razumljivega opisa dela
• Sistemizaciji delovnih mest
• Pripravi zaposlitvenih oglasov
• Selekciji delavcev
• Pomoči pri vodenju selekcijskega intervjuja
• Prestrukturiranju dela
• Prilagoditvi delovnih mest oz. dela
• Odločanju o dodatnemu usposabljanju
• Razvoju kriterijev uspešnosti
• Nagrajevanju zaposlenih
• Napredovanju zaposlenih
• Premeščanju zaposlenih

Razvojni ocenjevalni center je metoda za celovito ocenjevanje posameznikovih dejanskih kompetenc, vedenjskih vzorcev in potencialov. Lahko jo uporabimo kot del selekcijskega procesa pri kadrovanju ali kot del iskanja talentov in potencialov znotraj podjetja, pa tudi za številne razvojne aktivnosti, kot so ravnanje s talenti, sistemi nasledstev, razvoj vodij, uvajanje sprememb in druge.

Z izvajanjem standardiziranih skupinskih ali individualnih praktičnih nalog, ki simulirajo različne situacije na delovnem mestu, ocenjujemo kompetence oz. veščine posameznikov (kot so komunikacija, strategije reševanja problemov, podajanje povratne informacije, reševanje konfliktov, delegiranje, organiziranje dela in ljudi, odločanje, postavljanje ciljev, upravljanje s časom, sposobnost dela v stresnih situacijah, timske vloge ipd.). Z ocenjevalnim centrom tako pridobimo informacije o kandidatih, ki nam jih s samim razgovorom ne bi uspelo pridobiti.

Objektivnost ocen dosežemo s pomočjo več neodvisnih usposobljenih ocenjevalcev. Na podlagi analize kompetenc, vedenjskih vzorcev in potencialov kandidatov ali zaposlenih pripravimo oceno kandidata v pisnem poročilu ter pripravimo konkretne predloge za njihov nadaljnji razvoj. Podjetje tako pridobi jasno informacijo, kako se določen posameznik vede v realnih situacijah na delovnem mestu in kaj lahko pričakujemo od njega.

Z ocenjevalnim centrom pridobite:

• informacije glede izraženosti posameznih kompetenc zaposlenih,
• večjo verjetnost izbora najustreznejšega kandidata (ujemanje kandidata z delovnim mestom),
• analizo vrzeli med obstoječimi kompetencami in pričakovanimi kompetencami za določeno delovno pozicijo v podjetju,
• možnost primerjave potencialov in kompetenc med zaposlenimi na objektiven in nepristranski način,
• prepoznavanje talentov v podjetju,
• oceno specifičnih kompetenc zaposlenih, pri katerih je najbolj potreben nadaljnji razvoj.

Udeležence, ki sodelujejo v ocenjevalnem centru, vedno ocenjujemo le za to usposobljeni ocenjevalci, običajno pa v ocenjevanje vključimo tudi ocenjevalca s strani naročnika.

Globinski individualni intervju je poglobljen, nestrukturiran tip intervjuja, s katerim preverjamo posameznikove kompetence, znanja, motivacijo in sposobnosti, ki so ključne za določeno delovno mesto. Preverjamo tudi kandidatove osebnostne lastnosti, ki so pomembne za specifično delovno mesto, soočanje s stresom, reševanje konfliktov, komunikacijske veščine, prilagodljivost, ipd.

Po končani izvedbi poglobljenega intervjuja pripravimo strokovno poročilo, v katerem podamo mnenje, kateri od udeležencev je najbolj primeren za delo na razpisanem delovnem mestu.

Kdaj se odločiti za globinski individualni intervju?

Najpogosteje ga opravimo v okviru selekcijskega postopa izbire kadra ali pri napredovanju zaposlenih. Sam intervju običajno izvedemo z 2 do 3 kandidati, ki so se na podlagi psihološkega testiranja, razgovora in življenjepisa izkazali kot najbolj ustrezni. 

Celovita ocena posameznika omogoča poglobljeno razumevanje in analizo osebnosti posameznika. S pomočjo psihometričnih testiranj, praktičnih nalog, testov znanja in poglobljenega individualnega razgovora dobimo celovit vpogled v posameznikovo osebnost, intelektualne sposobnosti, motivacijo za delo, poklicne interese, znanje, načine reševanja izzivov, vrednote, posameznikove potenciale ter področja, ki jih lahko še razvija.

S celovito oceno posameznika pridobimo oceno primernosti za določeno delo ter napotke za učinkovito vodenje, komunikacijo, nagrajevanje in motivacijo posameznika ter napotke za nadaljnji razvoj posameznika.

Celovita ocena posameznika je v pomoč pri:

• učinkoviti selekciji med ključnimi sodelavci ali kandidati za določeno delovno mesto
• zmanjšanju tveganj ob zaposlovanju, prerazporejanju in odhajanju zaposlenih
• izbiranju nadaljnje karierne poti
• učinkovitem načrtovanju in sestavljanju delovnih timov
• učinkovitem in usmerjenem razvoju zaposlenih
• načrtovanju nadaljnjega razvoja in vodenja zaposlenih

Z analizo tima ocenimo osebnostne lastnosti, sposobnosti, motivacijo, vrednote, način ravnanja v konfliktih, delovno uspešnost članov tima, ki so pomembne za uspešno ujemanje s timom, sodelavci ali vodjem. Ocenimo tudi timske vloge.

Pogosto se zgodi, da, kljub temu da delovne time sestavljajo sposobni posamezniki, ti v timu ne delujejo najbolj učinkovito. Najpogosteje razlog tiči v nepopolni izkoriščenosti in nepoznavanju potenciala posameznikov, neučinkovitem vodenju, napačno porazdeljenih vlogah v timu in nerazumevanju vrednot, ki vodijo vedenje članov tima. Pomembno je tudi, da člani tima razumejo temeljne vrednote drug drugega.

Kaj pridobite z analizo delovnega tima?

• informacije o ključnih osebnostnih, vedenjskih in motivacijskih lastnostih o posameznih članih tima.
• na podlagi teh informacij vam v tim pomagamo izbrati posameznike, ki se najbolj ujemajo glede omenjenih lastnosti.
• vodja delovnega tima pridobi informacije, kdo je primeren za kakšno delo, kako naj vodi posamezno osebo za doseganje večje produktivnosti ter na kakšen način jo lahko motivira.
• člani tima bolje razumejo sebe in druge člane tima.

Ustrezno sestavljen tim prinaša večjo produktivnost, boljše medsebojno ujemanje med člani tima, boljšo uravnoteženost tima, manj konfliktnih situacij, ipd.)