Optimizem

Martin Seligman je ugotovil, da so prodajalci, ki so bili optimisti, prodali 37% več zavarovalnih polic v prvih dveh letih dela kot pesimisti. Ugotovil je celo, da so prodajalci, ki niso opravili selekcijskega preizkusa, vendar so bili optimisti, prodali za 21% več v prvem letu in 57% v drugem letu kot prodajalci, ki so bili pesimisti. Optimistični prodajalci so skupaj prodali kar za 27% več kot pesimistični.

Seligman je tudi testiral 500 študentov prvih letnikov na Univerzi v Pensilvaniji in ugotovil, da je bil njihov rezultat na lestvici optimizma boljši napovednik njihovih dejanskih ocen v prvem letniku kot visoke ocene v predhodnem izobraževanju (Schulman, 1995).

Seligman je razvil koncept »naučenega optimizma«, ki je povezan s tem, kako ljudje reagirajo, ko so soočeni z ovirami. Optimisti so naravnani k temu, da najdejo specifične, začasne in zunanje vzroke za težave. Pesimisti pa najdejo globalne, trajne, ter predvsem notranje vzroke (Kerry, 2009).

Optimizem je povezan s tem, da zaupamo v druge in v to, da bodo stvari šle dobro, da bodo projekti uspeli. Če kot vodja zaupamo v sodelavce, se to zaupanje prenaša in potem sodelavci tudi sami bolj zaupajo vase. Če verjamemo, da so sposobni dosegati visoke rezultate, jih bodo v večji meri tudi dosegli. O tem govori tudi znani Rosenthalov eksperiment iz leta 1998, ki daje poudarek pričakovanju.

Dobro pri tem je, da se lahko optimizma naučimo. Kako? Čim večkrat, ko se zalotimo s črnimi mislimi, najdemo tudi pozitivne vidike situacije in njim posvetimo več pozornosti kot negativnim. Pomembno je, da vadimo, da treniramo.

Včasih kdo temu reče, da stvari zavijamo v celofan, da nismo realni itd. Pozitivno razmišljanje ali negativno razmišljanje je še kako realno, kajti to, o čemer razmišljamo, ima veliko večjo verjetnost, da postane realnost kot tisto, o čemer ne razmišljamo. O tem govori tudi Ford v svojem znanem stavku: “Če mislite, da zmorete, imate prav. Če mislite, da ne zmorete, imate tudi prav.” To, kar mislimo, lahko postane beseda, To, o čemer govorimo, lahko postane dejanje. To, kar delamo, lahko postane naš karakter …. lahko postane naša usoda. Pazite torej na svoje misli!

Vir: Kerry, S.W.(2009): Why Emotional Intelligence Should Matter to Management: A Survey of the Literature, Advanced Management Journal, 74,2; ProQuest Central, pg.32