+386 41 347 991 [email protected]

Ko cilji postanejo resničnost, ne zgolj domišljija

objavil/a 21. 08. 2018Osebni in profesionalni razvoj0 komentarjev

Ste si že kdaj postavili za cilj, da boste zamenjali delovno mesto, morda na delovnem mestu napredovali, postali bolj odločni, morda izboljšali svoje komunikacijske veščine? A je na koncu vse ostalo le pri željah, cilji pa so ostali nedoseženi? Ali veste, kakšna je razlika med željami in cilji?

Želje so nekaj, kar obstaja v naši domišljiji, cilji pa so vizualizirani in za njih imamo narejene načrte za doseganje. In ne pozabite, da se vam želje lahko uresničijo le, če jih spremenite v cilje.

Oblikovanje ciljev po modelu S.M.A.R.T. je odlična metoda, s katero si lahko pomagamo pri postavljanju ciljev ter njihovem doseganju. V nadaljevanju vam predstavljam  S.M.A.R.T. tehniko postavljanja ciljev, ki vam bo v pomoč, da vaše želje ne bodo ostale le v domišljiji.

Kaj pomeni kratica S.M.A.R.T. ?

Dober cilj je tisti cilj, ki je specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen oz. pomemben in časovno definiran.

Specific = specifičen
Če je naš cilj specifičen, so možnosti, da ga bomo dosegli, veliko večje. Da pridemo do specifičnega cilja si zastavimo naslednja vprašanja: Kdo je vključen? Kaj želim doseči? Kje se bo to dogajalo? Kdaj se bo to zgodilo? Kako bom cilj dosegel?  Zakaj si želim ta cilj doseči?

  • Mesaurable = merljiv
    Če je neka stvar merljiva, to pomeni, da lahko spremljamo napredek in kontroliramo naše vedenje. Da je cilj merljiv, pomeni, da imamo tudi izdelane konkretne kriterije napredka k cilju. Če sproti spremljamo oz. merimo naš napredek smo bolj vztrajni, saj sproti doživljamo manjše uspehe, ki nas spodbujajo, da vztrajamo do končnega cilja.
    Tukaj si lahko postavimo naslednja vprašanja: Kako bom vedel, da je moj cilj dosežen? Koliko? Kako bo videti takrat, ko je cilj dosežen? Kaj bo drugače?
  • Attainable = dosegljiv
    Ko si zastavimo določen cilj, je pomembno, da imamo občutek, da slednjega lahko dejansko dosežemo. Ko razmišljamo kateri cilji so nam pomembni in jih želimo doseči, začnemo tudi razmišljati o tem, kako bi jih dosegli. Pri tem moramo upoštevati svoje znanje, sposobnosti, čas, finančne zmožnosti… Če že od začetka ne verjamemo, da bi določen cilj lahko dosegli, je motivacija in vztrajanje veliko manjše, kot pa če si postavimo cilj, za katerega verjamemo, da je dosegljiv.
    V tem koraku si lahko postavimo vprašanja: Sem si pripravljen obljubiti, da bom res dosegel cilj? Sem pripravljen korenito spremeniti moje življenje ali vsaj določene aspekte življenja? Obstaja še bolj dosegljiv cilj za katerega sem pripravljen delati?
  • Realistic/relevant = realističen, pomemben
    Realističen cilj je tisti, ki si ga želimo in smo ga tudi zmožni doseči. Cilj je lahko hkrati visok in realističen. Visok cilj je včasih lažje doseči zaradi tega, ker smo za visok cilj tudi bolj motivirani kot za nižji cilj. Ali je cilj realističen, lahko vidite tudi iz tega, če ste si že kdaj v preteklosti postavili podoben cilj in kakšen je bil izid ter potem primerjate. Če nam je cilj, ki smo si ga postavili pomemben si moramo pozitivno odgovoriti na naslednja vprašanja: Je to vredno truda? Je zdaj pravi čas? Se to sklada z mojimi željami in potrebami? Sem jaz prava oseba za doseganje tega cilja?
  • Timely = časovno definiran
    Če naš cilj ni časovno omejen oz. definiran, potem nimamo občutka nujnosti in se v naših mislih pojavljajo tisti znani samogovori: saj še je čas, jutri pa res začnem itd.… Če pa si postavimo časovno omejitev, pa se nam zdi naš cilj bolj resen in pomemben ter nas motivira, da se trudimo za njegovo doseganje.
    Priporočamo, da si večje cilje razdelite na več manjših, tako boste prej videli napredek, kar bo še poglobilo vašo motivacijo. V pomoč pri časovnem definiranju so vam naslednja vprašanja: Kaj bom storil za dosego cilja danes? Kaj v tem tednu? Kaj v tem mescu? Do kdaj bo cilj dosežen?

Priporočam vam, da si vsako jutro na glas izgovorite svoj zastavljen cilj, tako da sami sebe opomnite, kaj si želite in zakaj to počnete. Vsakič ko se opomnite glede zastavljenega cilj, s tem spodbudite svoje možgane k sledenju cilja. Predlagam tudi, da si cilje zapišete, saj je zapisan cilj bolj stvaren in se obenem čutimo bolj zavezani k doseganju slednjega. Zapisane cilje si postavite nekam na vidno mesto, saj se boste tako vedno, ko boste ta cilj videli, spomnili nanj in boste bolj osredotočeni, saj boste vedeli v katero smer greste. Cilj vedno zapišite tako, kot da ste ga že dosegli  in naj bo tudi pozitivno formiran.

0 komentarjev

Pošlji komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Pričenja se čas dopustov

Dopust je pomembna stvar. Raziskave so pokazale, da športniki dosegajo boljše rezultate, če en dan v tednu počivajo, kot če polno trenirajo prav vse dni v tednu. Enako velja tudi za delo. Da smo pri delu učinkoviti, moramo tudi počivati.   V Talents Management...

Lastna hvala se pod mizo vala

 Tako pri delu s skupinami kot s posamezniki opažam, da je večina ljudi v zadregi, ko jih povabim, da predstavijo svoje dobre lastnosti, da se pohvalijo. Pohvale kar ne gredo iz jezika, če pa že, jih spremlja neverbalna komunikacija, ki jasno nakazuje zadrego....

To res ni čas, da otroku govorimo, kako je šlampast

 Naša Ana Jana Šušteršič je za časnik Večer spregovorila o tem, kako se mladi odločajo o izbiri poklica in šole po devetletki. V inštitutu Talents Management med drugim namreč pomagamo posameznikom poiskati in razvijati talente in tako povečati zadovoljstvo in...

Stres in kaj nas žene do izgorelosti

  Zakaj v podobnih obremenilnih okoliščinah nekateri ljudje izgorevajo, drugi pa ne? Ljudje se na iste dražljaje iz okolja odzivamo zelo različno. Nekateri bodo doživeli stres, če jim bo šef rekel, naj ostanejo uro dlje na delovnem mestu, za druge bo to...

Voditelji 21. stoletja

  Na kaj pomislite, ko slišite besedo voditelj? Morda pomislite tudi vi na nekoga, ki je samozavesten, lepo oblečen, zna dobro komunicirati, ima avtoriteto. Običajno ljudje pravijo, da si predstavljajo nekoga, ki se zna odločati, pozorno poslušati izzive...

Talent management in ROI

  Investicije v ravnanje s talenti bistveno izboljšajo poslovne rezultate. Pregled finančnih kazalcev pri finančnih institucijah kaže, da se za 30% poveča vrednost podjetij in za 28% EPS. Za 63% se zmanjša čas managerjev potreben za administracijo in za 85%...

Talent – pridobljen ali prirojen?

  Peter Prevc, naraven talent ali človek, ki trdo dela? Je njegov glavni talent konstrukcija njegovega telesa, izjemna koncentracija ali izjemna motivacija? Se morda z njim trener bolj ukvarja kot z drugimi ali je on tisti, ki ga zna bolje poslušati? Človek z...

Self management ali samoupravljanje – najpomembnejša kompetenca v življenju

  Kompetenca samoupravljanja (ali ravnanja s samim seboj) je najpomembnejša kompetenca v našem življenju. Če v google translate vtipkamo besedo samoupravljanje, nam prevajalnik ponudi angleško besedo self management. Self management je temelj dobrega managementa....

Optimizem

  Martin Seligman je ugotovil, da so prodajalci, ki so bili optimisti, prodali 37% več zavarovalnih polic v prvih dveh letih dela kot pesimisti. Ugotovil je celo, da so prodajalci, ki niso opravili selekcijskega preizkusa, vendar so bili optimisti, prodali za 21%...

Kakšen vodja je boljši: samozavesten ali ozaveščen?

  Ko pomislimo na vodjo, si običajno  predstavljamo samozavestno osebo, ki verjame vase, hodi naokoli z rahlo dvignjeno brado in zna izraziti svojo voljo. Ne pomislimo na nekoga, ki razmišlja o vzrokih za svoja dejanja in o napakah, ki jih je naredil. Vsi vemo,...

Pin It on Pinterest

Share This